Jekleni dialektik

Pogledi, 5. februar 2015 ― Josif Visarionovič Stalin se je še kako dobro zavedal, da lahko človek s petimi zavezniki premaga pet sovražnikov, medtem ko se more deseterica ljudi na njegovi strani hitro preobraziti v deseterico sovragov. Zato je vedno pravočasno poskrbel, da je pri svojem uveljavljanju zmerom našel ravno pravo število soborcev, da je iz vseh bistvenih spopadov sam izšel kot zmagovalec. 

Kmetske slike

Pogledi, 5. februar 2015 ― Tomažinova zbirka kratkih zgodb je pretežno usmerjena v ruralno okolje. Čeprav taka umeščenost celo v perspektivi zadnjih let ni ravno nezaslišana novost, je statistično gledano morda vendarle prej izjema kot pravilo. Nemara bi se lahko strinjali s piscem spremne besede Sinanovićem, da so si »[p]ostmoderna literarna gibanja v našem prostoru (…) prizadevala za urbano-subkulturno paradigmo« in da je posledično »kmetstvo ostalo brez identitete«, vsaj v literaturi.
St. Vincent (2014)

St. Vincent (2014)

Filmski kotiček, 4. februar 2015 ― Slovenski naslov: Ni naslovaDržava: ZDALeto: 2014Žanri: Komedija, DramaDolžina: 102',  ImdbRežija: Theodore MelfiScenarij: Theodore MelfiIgrajo: Bill Murray, Jaeden Lieberher, Melissa McCarthy, Naomi Watts, Chris O'Dowd,Terrence Howard   Težko bi rekli, da Bill Murray v zadnjem obdobju snema malo filmov. V obdobju od leta 2010 do danes je sodeloval pri sedmih filmih in nekaterih televizijskih projektih, vendar je pri kar šestih naslovih končal v stranskih vlogah. Dokaj povprečna biografska komična drama Hyde Park na reki Hudson (Hyde Park on Hudson, Roger Michell, 2012), v kateri je igral ameriškega predsednika Roosevelta, je v resnici njegova edina glavna vloga v zadnjih petih letih. Zato ne preseneča entuzijazem, s katerim s(m)o trume spoštovalcev Murrayjeveg lika in dela sprejele njegov najnovejši film, pri katerem se je končno znašel v (glavni) vlogi, ki mu je pisana na kožo.  Vincent MacKenna je upokojeni vojni veteran, ki živi samotno življenje v zapuščeni predmestni hiški. Asocialni pijanec, verižni kadilec, mizantrop. To so etikete, s katerimi so ga upravičeno oblepili vsi tisti, ki so se z njim srečali v zadnjih nekaj letih. Jasno je, da se za njegovo fuck off držo skriva zgodba, ki jo Vincent ni pripravljen deliti z nikomur. Edina oseba, ki se nekoliko bolje razume z zagrenjenim samcem, je noseča ruska prostitutka Daka (Watts), ki ga je uspela prepričati, da je otrok, ki raste v njenem trebuhu, njegov. Nato se v sosednjo hišo preseli Maggie (McCarthy) in njen 12-letni sin Oliver. Maggie se je pravkar ločila od nezvestega moža in je sredi boja za skrbništvo nad njunim sinom. Svež začetek v novem okolju od nje zahteva veliko odrekanja (beri: nadur na urgenci), nič bolj prijazen začetek ne čaka niti Oliverja v njegovi novi katoliški šoli. Nasilneži mu med športno vzgojo izmaknejo torbo z oblačili, ključi in mobitelom, zato se Oliver kar v športni opremi odpravi domov. Odloči se, da bo novega neprijaznega soseda prosil za pomoč. Tudi največji človekomrzne

[GLASBA: tuje na domačem] Reportaža s koncerta Earth (predskupini Don McGreevy & Rogier Smal Duo, Black Spirituals)

Koridor, 4. februar 2015 ― Prizorišče: Komuna, CUK Kino ŠiškaDatum: 1. 2. 2015Trojna doza sonično kontradiktornih, a idejno usklajenih skupin ni bila dovolj za kaj večjega od Komune Kina Šiška, kljub legendarnim Earth,  a ob vstopu je bila prav Komuna tista, ki je še podkrepila edinstveno intimnost sicer žanrske ekscentričnosti. Vsako zasedbo je namreč sestavljal nek lasten element, ki je akcentuiral nekolikšno majhnost prostora in bližino odra ter poslušalca. Pri dvojcu Don McGreevy & Rogier Smal Duo je bila to njuna akustična glasba, ki se je zato lažje dotikala poslušalstva, pri eksperimentalcih Black Spirituals njuna specifičnost, ki bi izzvenela v nečem večjem, pri Earth iskrena ganjenost ob zagreti polni dvorani in dejstvu, ki ga je kitarist in vodja benda Dylan Carlson tako rad poudaril – da je bila bendova zadnja, lanskoletna plata Primitive and Deadly njihova najbolj prodajana do sedaj, presegla pa je skupno prodajanost vseh preteklih albumov Earth.Don McGreevy & Rogier Smal Duo, duo elektroakustične kitare in bobnov, je sproščal s psihedeličnimi folk zvoki in občasnim težjim kontrapunktom, a vseeno bolj kot ne sproščal. Njuno induciranje transa je bilo prijetno, milo in lahkotno, ne globoko. Popolno nasprotje je bil dvojec Black Spirituals, kjer je edino konstantnost in koherentnost ustvarjal nori bobnar Marshall Trammell, od katerega niso letele le palčke in znoj, temveč tudi nenehoma dih-jemajoči bumi, kreši, tuci in ostala bobnarska mimetika. Kitarist Zachary James Watkins je medtem improviziral svoje odmevajoče piske in nadistorzirane svobodnjaške linije, ki so malokrat sosledili bobnom, večkrat pa le služili kot užitek ob kitaristovem obračanju gumbov na njegovem pedalboardu. Žal je bilo večina zvokov enoličnih, kljub optični veličini feršterkarije, je bil pa Trammell dovolj zanimiv v svojem besnem stampedu, da je pozornost ostala na glasbi. Po premoru, ki sta ga skozi zvočnike diktirala albuma Spiderland in Tweez benda Slint, so oder končno zasedli očetje dooma, stonerja in zv

Junakinja nekega časa

Pogledi, 4. februar 2015 ― Roman Nebesa cadillac je na prvi pogled morebiti res zanimiv predvsem zato, ker v svoje središče postavi zgodbo nekoliko pozabljene teozofinje Adelme von Vay. Vendar s posluhom za njeno dobo bralcu ponudi še marsikaj drugega. 

[LITERATURA: tuje] Recenzija romana: Walter Moers – Divji potep skozi noč

Koridor, 3. februar 2015 ― Založba: Sanje Leto izdaje: 2014 Prevod: Stana Anželj Nekakšen nemški literarni ekvivalent Tima Burtona, pravljičar Walter Moers, pri nas najbolj poznan po odpuljenih in domišljijsko dodelanih knjigah o prečudni deželi Zamoniji, nas tokrat popelje na divje potovanje, polno bizarnih dogodivščin. Glavni junak romana Divji potep skozi noč je dvanajstletni Gustave, kar je dobesedna navezava na francoskega risarja 19. stoletja, Gustava Doréja – prav njegove temačne in bogate ilustracije so navdahnile in obsedle Moersa do te mere, da se je zakopal v obsežen umetnikov opus (ki obsega kar 9850 ilustracij, da ne omenjamo raznih skulptur, litografij in podobnega) in iz njega izbral nabor slik, okrog katerih je spisal Divji potep skozi noč. Slednje izvemo v izjemno prodornem in kritičnem spremnem eseju o Doréju, ki ga Moers doda na konec knjige. Sama pripoved je izredno vihrava in energična, saj se Gustavu ob soočenju s pikro, naveličano in ponosno Smrtjo ponudi enkratna priložnost – svojo dušo lahko reši, če v eni sami noči opravi šest nemogočih in norih nalog, ki mu jih ta srhljiva pojava v mrtvaškem ogrinjalu zastavi. Tako se junak poda na noro pot skozi sanjske pokrajine, kjer mu pot prekrižajo grifon, »trpinčena« devica, poslednja meduza, gozdni duhovi, velikani in še kdo. Na tem nivoju je knjiga dober primer kvalitetne mladinske literature, ki se bere hitro in podaja iztočnice za razmislek, vendar pa ni samo to. Med vrsticami je bogata z aluzijami, sploh z navezavami na literaturo - posebej tisto, ki jo je ilustriral Doré sam (Gustavovemu konju je ime Pančo Sansa, njegovemu mornarju Dante). Obdela pa tudi nekatera druga področja, kot so recimo filozofija (sanjske princese rade predpostavljajo, »da je ves univerzum plod sanj«, ob čemer se razvije zanimiva debata o tem, »kdo ga potem sanja?«), fizika (pošast Čas pripoveduje Gustavu, da zaenkrat še ni definiran, a nekoč bo nekdo trdil, da »je relativen« in še »prekleto prav bo imel«) in astronomiji (Gustave dobi lasten s
Anemično

Anemično

Pogledi, 3. februar 2015 ― V repertoar slovenske operne scene, ki že lep čas nima spodobne razvojne vizije, je vstopila še Saloma, glasbena drama v enem dejanju Richarda Straussa, delo, katerega bi postavitev na tem odru zaradi sicer sesutega repertoarja, predvsem pa pomanjkanja solistov, ki bi lahko primerno interpretirali Straussa, lahko počakalo čase konsolidacije, ko bi (morda) zablestelo v polnem sijaju.
Poročanje poveča število samomorov

Poročanje poveča število samomorov

Pogledi, 3. februar 2015 ― Center je na svoji spletni »postaji za razumevanje samomora« Živ? Živ! takoj po tragičnem dogodku v Mariboru objavil besedilo o odgovornem medijskem poročanju, zaradi česar je obisk portala znatno porasel. Sogovornica je nedavno zagovarjala doktorat z naslovom Doživljanje samomora ter varovalni dejavniki in dejavniki tveganja v procesu reintegracije bližnjih po samomoru. 
Still Alice (2014)

Still Alice (2014)

Filmski kotiček, 2. februar 2015 ― Slovenski naslov: Še vedno AliceDržava: ZDA, FrancijaLeto: 2014 Žanri: DramaDolžina: 101' ,  ImdbRežija: Richard Glatzer, Wash WestmorelandScenarij: Richard Glatzer, Wash Westmoreland, Lisa Genova (knjiga)Igrajo: Julianne Moore, Alec Baldwin, Kristen Stewart, Kate Bosworth, Hunter Parrish Zgodba 50-letna Alice Howland (Moore) je ugledna profesorica jezikoslovja, ki je skupaj s soprogom Johnom (Baldwin), prav tako renomiranim strokovnjakom na področju nevrologije, vzgojila tri krasne otroke. Najstarejša hčerka Anna (Bosworth) je uspešna, srečno poročena mlada dama, ki se tudi sama pripravlja na starševsko vlogo, mlajša Lydia (Stewart) se še vedno išče in se poskuša uveljaviti kot igralka, med tem ko sin Tom (Parrish) sledi očetov zgled in že uspešno gradi kariero v medicini. S tako idilično družinsko sliko in kariero na vrhuncu je Alice nedvomno prototip zelo srečne osebe. Težave v raju se začnejo, ko nekega dne med rekreativnim tekom Alice naenkrat več ne zna najti poti domov. Stvari se potem vrnejo v normalo, a v naslednjih dneh ji spomin znova začne povzročati preglavice. Zaskrbljena Alice obišče zdravnika, ki posumi na začetke Alzheimerjeve bolezni. Dodatne preiskave potrdijo črni scenarij in naša junakinja in njeni najbližji se naenkrat morajo sprijazniti z bolečo resnico: čeprav je hitrost napredovanja bolezni težko predvideti, vsem skupaj je jasno, da bodo luknje v spominu iz dneva v dan bolj ogrožale njeno sposobnost za poučevanje na univerzi in, kar je še pomembneje, trajno brisale koščke njene intime in družinske preteklosti. Vtis Verjetno ste seznanjeni z informacijo, da je Julianne Moore za svoj nastop prejela zlati globus. Igralka bo obenem najresnejša kandidatka na bližajoči se podelitvi zlatih kipcev 22. februarja. Med drugim tudi zato, ker je to njena peta nominacija in verjamem, da so možnosti, da tudi petič ostane brez nagrade, resnično zelo majhne. Podatek o 21-ih nagradah in 13-ih nominacijah je impresiven že sam po sebi, še bolj fascinant

[GLASBA: domače] ČEKITAUT: Festival MENT Ljubljana (4.-6. 2.)

Koridor, 2. februar 2015 ― Letošnji februar že zelo zgodaj prinaša enega izmed vrhuncev domače koncertno-festivalske sezone. Slovenija z MENTom dobiva prvi showcase festival, ki po vzoru iz tujine (Eurosonic Noorderslag, Tallinn Music Week, Waves Vienna …) presega okvirje klasičnega večdnevnega koncertiranja, saj prinaša še izredno zanimiv konferenčni del. Na njem bo prisotnih okoli dvesto tujih in domačih delegatov, med katerimi bo tudi kar nekaj znanih (tujih) menedžerjev, organizatorjev (velikih) festivalov, založnikov in novinarjev. Festival bo gostil preko petdeset koncertnih in klubskih aktov, ki se bodo odvijali na odrih Kina Šiške, klubov po Metelkovi in Kluba K4. Med tujimi gosti po odmevnosti imena najbolj izstopa Robert Henke, ki bo s svojim audiovizualnim projektom Monolake nastopil ob otvoritvi festivala, med domačimi glasbenimi izvajalci pa najdemo skorajda vse najboljše, kar trenutno koncertira (Moveknowledgement, ŠKM banda, New Wave Syria, Kleemar, Nikki Louder …). MENT ponuja s svojo razsežnostjo, možnostjo mreženja in vključenostjo v mednarodni prostor odlično priložnost za predstavitev naših izvajalcev tujemu profesionalnemu in kritiškemu občestvu. Ne zamudite! Glasbena kompilacija slovenski bendov in posameznikov, ki bodo nastopili na MENTu: https://mentljubljana.bandcamp.com/releases
Mentalitetni preskok

Mentalitetni preskok

Pogledi, 2. februar 2015 ― Vse današnje življenje, korupcija, verižništvo, vse to se da ozdraviti. Vsa današnja kultura je laž, vsa današnja civilizacija je fraza, zato ker je vse samo forma ali pa sredstvo za gotova politična sidra. Čas zahteva nove orientacije! (Srečko Kosovel)
Jam session

Jam session

Pogledi, 2. februar 2015 ― Alejandro G. Iñárritu je zaslovel z mozaičnimi filmi, kot sta 21 gramov (21 Grams, 2003) in Babilon (Babel, 2006), tokrat pa je, kot v filmu Ču do vi to (Biutiful, 2010) fokus raje spet usmeril na enega junaka: Riggan Thomas je igralec, ki je zaslovel s trilogijo filmov o superjunaku Birdmanu, zdaj pa poskuša ponovno oživiti svojo kariero z gledališko režijo Carverjeve drame na Broadwayu. 

Kako veš, kdaj je jabolko dovolj zrelo

Pogledi, 2. februar 2015 ― Sezona obiranja jabolk je že zdavnaj minila, jabolka že nekaj mesecev lepo prebrana ležijo v hladilnicah in čakajo na dan, ko se bodo znašla na policah supermarketov. A čeprav so bila obrana ob najprimernejšem času za shranjevanje, še vedno ostaja vprašanje, ali je bila trgatev opravljena optimalno. Torej, ali bodo, ko prispejo na police, ravno prav zrela za razvajeni okus potrošnikov. 
še novic